• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rítina -e ž (ī) 

  1. 1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival
  2. 2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek