rjovênje -a (é) glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek