• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rogátec -tca m (ȃ) 

  1. 1. ekspr. žival z rogovi: lov na rogatca; hlev je premajhen za dvajset rogatcev
  2. 2. evfem. hudič: mislil je, da mu je rogatec za petami; hudoben je kot sam rogatec / peklenski rogatec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek