rohnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo: rohnel je in razbijal vse okoli sebe; rohnel je nad ženo / zaman se upirate, je rohnel / ekspr. rohneti proti novim ukrepom
  2. 2. ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: motor rohni; na gradbišču so rohneli stroji
     
    ekspr. v dolini so rohneli hudi boji divjali // hrumeč se hitro premikati: avtobus rohni po strmi cesti; vlak je rohnel mimo njih

rohnèč -éča -e: vlak je rohneč odpeljal; rohneča vozila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek