rojíti -ím stil. rójim nedov. (ī í, ọ́) 

  1. 1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo
  2. 2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje so rojili iz hiše v velikem številu prihajali; vojaki rojijo po taborišču
  3. 3. ekspr. glasno se jeziti, razburjati: niti besedice mu ni rekel, pa že roji; oče bo rojil, ko bo to izvedel
    ● 
    knjiž. Kranjska čbelica je spet rojila izšla; ekspr. njej že fantje rojijo po glavi se že zanima zanje; ekspr. to mi že dolgo roji po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to

rojèč -éča -e: roječe čebele



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek