rokopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokopis: uporabljati tiskano in rokopisno gradivo / rokopisne knjige; rokopisno slovstvo / srednjeveške rokopisne delavnice / rokopisni oddelek knjižnice oddelek knjižnice, kjer se hranijo rokopisni spomeniki, rokopisi in pisma pomembnih oseb
 
knjiž. knjiga ima avtorjevo rokopisno posvetilo lastnoročno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek