• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rópar -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar
♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek