• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ropotáč -a m (á) slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: težko poslušam tega ropotača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek