Tipkovnice
rotílec -lca [lcinu̯c] m (ȋ) po ljudskem verovanju kdor roti: rotilec je iz strahu opustil svoje početje● knjiž., ekspr. rotilec lastne pogube kdor pripravlja lastno pogubo
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost