• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rúbežnik -a m (ȗ) uradna oseba, ki opravi rubež: rubežniki so odgnali kravo; spopad med rubežniki in vaščani



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek