rújen -jna -o prid. (ūekspr. 

  1. 1. v zvezi z vino dober, plemenit: kozarec rujnega vina
  2. 2. knjiž. zlato rumen: rujna zarja
     
    knjiž. dekle z rujnimi lici rdečimi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek