Tipkovnice
rúnja -e ž (ú) mn., nar. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: Tedaj se je razneslo po ljudeh, da gredo runje po deželi (I. Pregelj)
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost