• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samobít -i ž (ȋ) filoz. bit, ki izhaja iz same sebe: bit je onkraj svoje samobiti / absolutna samobit



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek