• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samodrúg -a -o prid. (ȗ ū) zastar. 

  1. 1. ki je s kom drugim, v dvoje: prijetneje je, če je človek samodrug / samodruga ježa
  2. 2. navadno v ženskem spolu noseč: ni še bilo gotovo, če je samodruga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek