Tipkovnice
samogóltnik -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost