1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega:imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen:pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen:biti samonikla osebnost
2. značilen, tipičen za določen osebek:samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori
samoníklo prisl.:samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
Dostopnost