sámoodsében tudi sámoodsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje
 
med. samoodsebni splav spontani splav

sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek