• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samopríd -a m (ȋ) zastar. sebičnost, egoizem: samoprid in samoljubje / to je storil iz samoprida
● zastar. dobil je moč, če je samoprid tako zahteval lastna korist



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek