• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samoróg -a m (ọ̑) 

  1. 1. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu: zgodbe o samorogih; grb s samorogom v sredi
  2. 2. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monoceros: samorog in kašelot



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek