• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sámostojèč -éča -e prid. (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) navadno v zvezi s hiša ki stoji sam, se ne dotika druge stavbe: graditi samostoječe in vrstne hiše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek