1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:samosvoj otrok; bil je samosvoj in jezljiv; postala je tako samosvoja / ta konj je zelo samosvoj trmast // čudaški, poseben:bil je malo samosvoj človek
2. knjiž. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste:ti ljudje govorijo samosvoj jezik; kraj leži v središču te male, samosvoje pokrajine / imeti samosvoj položaj v državi poseben // samosvoj stil / skladba razodeva samosvojega ustvarjalca
3. publ. lasten posameznemu, tipičen za posameznega:to je tisto, kar je samosvoje narodu / prispevali so k razvoju dokaj samosvoje tehnike
4. zastar. svoj, lasten:hiša ima samosvoj odtok / armada ni tvorila samosvoje celote / samosvoja hvala samohvala
5. knjiž. neodvisen, samostojen:bili so spet samosvoji in gospodarji svoje zemlje; z zaposlitvijo je končno postala samosvoja / zatirati samosvoje misli svobodne
samosvôje prisl.:samosvoje doživljati svet; družina je živela samosvoje
Dostopnost