1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi:fant je samotar in hodi navadno sam po hribih; odljuden samotar; živi kot samotar / te ribe so večinoma samotarji; gams, volk samotar // kdor živi v oddaljenem, odmaknjenem kraju, predelu:tako je bilo življenje samotarja v zapuščeni dolini
2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste:med drevesi je bil tudi hrast samotar
Dostopnost