• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samotárec -rca m (ȃ) star. samotar: postal je velik samotarec; pajek je ždel v kotu kot kak samotarec / včasih so v takih bajtah živeli samotarci
♦ zool. samotarci morski raki, ki živijo v praznih polžjih hišicah, Eupaguridae



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek