• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samótežen in samotéžen -žna -o prid. (ọ̄; ẹ̑) 

  1. 1. ki ga premika, pelje človek sam, brez vprege: samotežni voziček; samotežne sani
  2. 2. knjiž. ki je, deluje zaradi lastne teže: samotežno kolo / samotežna žičnica gravitacijska žičnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek