• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samotíja -e ž (ȋ) knjiž., redko samota: živeti v samotiji
● knjiž. hribovske naselbine in samotije samotne kmetije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek