sámotolážba -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. tolažba samega sebe: njene besede niso bile le samotolažba, temveč popolna vdanost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek