samováti -újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden // ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir
 
zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski

samováje: samovaje je slonela na oknu

samujóč -a -e: samujoče drevo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek