• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sápnik -a m (ȃ) cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik
♦ muz. sapnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek