• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

satráp -a m (ȃ) 

  1. 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov
  2. 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek