secesíja -e ž (ȋ) 

  1. 1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike: secesija v slovenski arhitekturi; stavbe, vinjete v stilu secesije / berlinska, dunajska secesija // doba tega sloga: pohištvo iz secesije
  2. 2. knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: južni del države je grozil s secesijo; pravica do secesije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek