• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sególtnež -a [səg-u̯tinseg-u̯t] m (ọ̑) nar. lakomnež, pohlepnež: bil je oderuh in segoltnež



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek