• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

senčína in sénčina -e ž (í; ẹ̑) knjiž. senčen kraj, prostor: oddahniti si v prijetni senčini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek