• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

seniorát -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje
♦ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek