sesálec -lca [səs-u̯cinses-u̯ctudisəs-lcinses-lc(ȃ) 

  1. 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev
     
    zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče, Mammalia; nižji, višji sesalci
  2. 2. električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalec / sesalec za prah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek