sfrčáti -ím dov. (á í) 

  1. 1. ekspr. frčeč zleteti: ptice so sfrčale izpod kozolca, z drevesa, na vejo / klobuki so sfrčali v zrak / dekle je sfrčalo iz sobe steklo; sanke so sfrčale po strmini hitro odpeljale // sfrčati s konja pasti
  2. 2. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne boš v redu delal, boš sfrčal (na cesto)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek