• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sibarít -a m (ȋ) knjiž., redko mehkužnež, uživač: zaradi življenja v izobilju postane marsikdo sibarit



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek