sicèršnji -a -e prid. (ȅknjiž. 

  1. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju
  2. 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer
    ● 
    knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek