sigúren -rna -o prid., sigúrnejši (ȗpog. 

  1. 1. gotov, nedvomen: čaka jih siguren poraz; rešiti koga sigurne smrti // zanesljiv: ta letnica ni sigurna / imeti sigurno roko
  2. 2. prepričan, trden: bil je siguren, da se ne moti // samozavesten, odločen: imeti siguren nastop
  3. 3. varen: tu se ne počutim več sigurnega / sigurna skrivališča

sigúrno prisl.: dela sigurno in hitro; počakaj me, sigurno pridem / v medmetni rabi boš prinesel? Sigurno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek