sijájnik -a (ȃ) min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek