sinkópa -e ž (ọ̑) muz. združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo: enakomerno ponavljanje sinkop



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek