• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sirótej -a m (ọ̑) nar. koroško sirota: usmilila se je njegovih sirotejev / od tistega časa je bil še večji sirotej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek