1. trdni oporni deli telesa; ogrodje:skelet morskega ježka; hrustančast skelet nekaterih rib // ogrodje telesa ali dela telesa iz kosti; okostje:slikati bolnikov skelet; skelet glave, roke; skelet in mišičevje // okostje mrtvega človeka ali živali v naravnem položaju; okostnjak:v omari učilnice stoji skelet; razstavljeni skeleti izumrlih živali; je suh kot skelet
2. knjiž., navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa; ogrodje:skelet romana / idejni skelet
3. grad. konstrukcija iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč:zgraditi skelet / stavbni skelet / ekspr. na gradbišču stojijo skeleti stanovanjskih blokov nedograjeni bloki; žarg. gradnja v skeletu v skeletnem sistemu ● ekspr. svoj skelet je zavil v odejo svoje suho telo; ekspr. bolnik je bil živ skelet zelo shujšan ♦ gled. skelet marionete leseno ogrodje; zool. osni skelet osno ogrodje
Dostopnost