sklépanje -a (ẹ̑) glagolnik od sklepati: sklepanje obročev / sklepanje rok / sklepanje govorov z vzkliki / sklepanje kupčij, pogodb / sklepanje po govorjenju, podobnosti / učenec se je zmotil pri sklepanju, v sklepanju; logično sklepanje; sklepanje iz posameznega na splošno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek