skôčen tudi skóčen -čna -o prid., skôčnejši tudi skóčnejši (ó ō; ọ̑) 

  1. 1. ki se premika v skokih: skočna srna / skočen konj
  2. 2. star. poskočen: skočen človek / biti skočnih nog, pet / skočen napev
    ♦ 
    vet. ta merjasec je skočen je sposoben za skok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek