• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

skônca prisl. (ó) star. 

  1. 1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš
  2. 2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek