skončáti -ám dov. (á ȃ) končati: če mu bomo pomagali, bo prej skončal; skončati začeto delo / skončati nalogo, pismo / skončati šolo, študij dokončati // skončal je v ječi / skončal je na vislicah umrl // razprava se bo kmalu skončala / vse se je srečno skončalo

skončán -a -o: sestala sta se po skončanem pouku; skončano delo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek