• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

skotíti -ím dov., skótil (ī í) 

  1. 1. pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: mačka je skotila mladiče / psica skoti tudi dvakrat na leto
  2. 2. nizko roditi: slaba mati ga je skotila
  3. 3. slabš. povzročiti nastanek česa: vojna je skotila vse te grozote

skotíti se 
  1. 1. pri živalih priti iz rodil: ko se mladič skoti, je moker in slep // začeti živeti ob prihodu iz rodil: to tele se je skotilo včeraj
  2. 2. slabš. nastati, pojaviti se: v takih okoliščinah se bo skotila še kaka bolezen / ta načrt se je skotil v njegovi glavi

skotèn -êna -o: skoteni mladiči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek