• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

skovír -ja m (í) nar. sova, ki skovika: ponoči se je oglasil skovir; čuk in drugi skovirji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek