• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

skrún -a -o prid. (ȗ ū) star. 

  1. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje
  2. 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor
    ●     star. skruna ljubezen krvoskrunska



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek