• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

skušnjávec -vca m (ȃ) 

  1. 1. ekspr. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: ne poslušaj tega skušnjavca
  2. 2. evfem. hudič: skušnjavec mu prigovarja, ga zapeljuje / peklenski skušnjavec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek